3 Kako lahko zakonca urejata svoje premoženjsko razmerje?
3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?
S sklenitvijo poročne pogodbe lahko zakonca ne samo izbereta enega od pogodbenih režimov zakonskega premoženja, pač pa tudi spremenita posamične določbe zadevnega režima zakonskega premoženja (člen 1408, odstavek 1 BGB). Poleg tega lahko zakonca izbereta pravo, ki se uporablja za njuno poročno pogodbo (glej točko 1.2).
Z odstopanjem od privzetega režima skupnosti povečanega premoženja lahko zakonca izbereta ločitev premoženja (člen 1414 BGB), celotno skupno premoženje ( člen 1415 in naslednji BGB) in francosko-nemški režim zakonskega premoženja z neobvezno skupnostjo povečanega premoženja .
Z izbiro ločitve premoženja razveljavita zakonski režim zakonskega premoženja. V tej pogodbeni obliki režima zakonskega premoženja se povečano premoženje ne izravna.
V okviru režima celotnega skupnega premoženja (ki se v praksi redko pojavlja) premoženje zakoncev postane njuno skupno premoženje ( člen 1416 BGB). Obstajajo pa določene omejitve glede njunega lastnega premoženja in rezerviranega premoženja. Premoženje, ki ga s pravnim aktom ni mogoče prenesti, se šteje za lastno premoženje zakonca: ( člen 1417, odstavek 2 BGB [Nemški civilni zakonik]). Lastno premoženje zakonca na primer zajema neprenosljive dolgove, ki jih ni mogoče rubiti, z osebnim dohodkom povezane dolgove in dnevnice, ki jih ni mogoče rubiti, ali delež osebno odgovornega delničarja v družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi. Rezervirano premoženje zajema na primer premoženje, v poročni pogodbi navedeno kot rezervirano za enega od zakoncev, pridobljeno zaradi smrti zakonca ali premoženje, ki ga je prejel od tretje stranke, če je pokojnik tako navedel v oporoki, oziroma od tretje stranke kot darilo, zaradi česar se na tak način pridobljeno premoženje šteje za rezervirano premoženje.
Skupno premoženje pripada obema zakoncema (člen 1419 BGB). Če poročna pogodba ne vsebuje nobenih določb v zvezi z navedenim, zakonca skupaj upravljata s skupnim premoženjem.
Zakonca lahko izbereta tudi francosko-nemški režim zakonskega premoženja neobvezne skupnosti povečanega premoženja, ne glede na to, ali ima eden od zakoncev francosko državljanstvo oziroma svoje običajno prebivališče v Franciji. Ta neobvezni režim zakonskega premoženja se večinoma ujema z ločitvijo premoženja, vendar zagotavlja tudi nekatere obvezne ukrepe nadomestil ter omejitve na določena pravila o prosti odtujitvi premoženja, zlasti družinskega doma.
Svobodno sklepanje pogodb je omejeno z načelom dobre vere. Zato mora biti poročna pogodba ne samo v skladu z osnovnimi pravili javne politike, pač pa tudi izpolnjevati strožje zahteve, ki izključujejo enostransko diskriminacijo enega od zakoncev v trenutku sklenitve pogodbe in v celotnem času njenega trajanja.
3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?
Skladno s členom 1410 BGB mora poročno pogodbo evidentirati notar civilnega prava v prisotnosti obeh strank.
3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?
Zakonca lahko poročno pogodbo skleneta kadar koli v času trajanja zakonske zveze ali pred sklenitvijo zakonske zveze. V slednjem primeru pogodba stopi v veljavo šele ob sklenitvi zakonske zveze (člen 1408 BGB).
3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?
Zakonca lahko obstoječe sporazume kadar koli spremenita v skladu z veljavnimi formalnimi zahtevami.
